V tem članku bom opisala en del Luksove zgodbe malo bolj podrobno.
Začelo se je, ko sem bila stara 5 let. Vedno sem si želela velikega črnega psa. Starša sta kot otroka vedno imela psa. Trajalo je 5 let, da sem prepričala starša, da sta kupila psa. Tako je v našo družino prišel Luks. Stara sem bila 9 let. Bil je petek in z bratom Nejcem sva bila na tabornikih. Starša sta naju prišla iskat ob 18 uri zvečer. Mami je rekla, da gremo k njeni sodelavki po nekakšne papirje za službo. Ker nisem želela ostati v avtu, sem šla s starši in z bratom v garažo, kjer naj bi mami sprejela papirje za službo. Tam je bil ..., v majhnem prostorčku je spal na slami. Ker imam pse zelo rada, še posebej mladičke, sem ga šla takoj pobožat. Takrat je k meni počepnil tudi oči in rekel: ˝To je zdaj tvoj pes.˝ Od sreče so mi solze lile po licu. Takoj sem skočila na očija in ga tesno objela. Prejšnja lastnica Luksa je tudi imela solze v očeh, saj je videla, kako sem bila srečna. Mali črni labradorček je tako z nami prišel domov.
Takrat smo imeli še papagaje. Luks jih je takoj zagledal in jih skoraj s kletko vred porušil na tla. Luks je rastel, z njim pa je rastla tudi njegova energija. Luks je bil po domače povedano pravi vražiček. Ko sva šla z bratom v šolo, sva Luksa zaprla v dnevno sobo, da je lahko spal na sedežni. Ko sva prišla iz šole, naju je Luks veselo pričakal. Ko pa sva vstopila v dnevno sobo, nisva mogla verjeti svojim očem. Luks je razmetal vse! Pokakal in polulal se je na 3 različnih mestih, raztrgal je 3 blazine, razgrizel stole in omare, vrgel prt iz police in razgrizel vse, kar je bilo mogoče razgristi. Pena iz blazin je bila vsepovsod, največ jo je bilo v desnemu kotu, kjer ima Luks svojo sedežno. Ko sem vzdvignila kup pene, sem videla mamine razgrižene salamonke. Po tem dogodku smo začeli skrivat vse. Na policah ni bilo nič. Pospravili smo vse. Ostala je samo še sedežna, miza in stoli.
Luks je rastel. Imel je popolno življenje, le nekaj ni bilo čisto popolno z njim. Luks je zelo velikokrat šepal na sprednjo desno tačko. Vsakič, ko je zašepal, smo ga odnesli domov in mu dali led na tačko. Nekega dne pa se je vse obrnilo na glavo. Zjutraj je šla mami na sprehod in Luks se je kar naenkrat zgrudil na tla. Od bolečin je cvilil. Mami ga je odnesla domov in ga takoj peljala k veterinarju. Kasneje smo k veterinarju prišli tudi mi. Veterinar je povedal, da bo moral Luks na nujno operacijo. Operacija je bila zelo draga, a zaradi ljubezni do našega družinskega člana smo jo plačali.
Tisto noč je bil Luks pri veterinarju. Zaradi skrbi nisem spala celo noč. Zjutraj smo ga šli iskat. Vse nas je zelo skrbelo.
Ko smo prišli tja, smo odprli prtljažnik, kamor smo položili Luksa. Prinesli sta ga dve sestri. Dobili smo še protibolečinske tablete. Luks ni mogel hoditi cel teden. Ko je moral opraviti potrebo, smo ga odnesli ven. Tisti teden je bil najdaljši teden mojega življenja. Luks je kmalu okreval in lahko je že hodil in tekal naokoli. Vseeno pa je moral biti previden, saj je imel v kosti še vijak.
En teden preden smo šli na morje, smo spet obiskali veterinarja. Povedal nam je, da Luks lahko plava. Šli smo na morje in tako kot ponavadi, je Luks takoj šel plavat v vodo. Luks pa zelo rad skače iz skal, pleza po skalah in čofota v vodi, zato se mu je vijak začel odvijati in počasi in boleče pritiskati na kožo. Sedmi dan našega dopusta se mu je vijak v tački do konca odvil in pogledal čez kožo. Še sreča, da smo imeli zraven protibolečinske tablete, saj ga je bolelo in zelo je cvilil. Pri priči smo mu povili nogo in poklicali veterinarja.
Veterinar je rekel, naj pridemo domov, kakor se da hitro. Tako je bil naš dopust uničen. Luks je moral iti na še eno operacijo. Takrat so mu ta vijak odstranili. Zdaj se Luks boljše počuti. Vsake toliko časa še kaj zašepa, ampak to ni enako, kot pa je bilo takrat. Ker Luks zgleda kot pravi pasji model, smo ga mislili prijaviti na pasjo razstavo.
Za dodatne slike ima Luks svoj instagram profil: Luks772