»A (se) štekaš?« je projekt namenjen mladim med 12. in 18. letom starosti. Namenjen je krepiti duševno zdravje in preprečiti samomorilno vedenje med mladimi. Šolam in mladostnikom nudijo različne intervencije, s katerimi se skuša preprečevati samomorilno vedenje in promovirati duševno zdravje.
Nudijo delavnice za mladostnike, predavanja za starše in izobraževanja za učitelje in strokovne delavce na šoli.
Z njimi sva Gaja in Lana opravili intervju.
1. Zakaj ste se odločili ustvariti postajo Živ? Živ!?
Za ustanovitev postaje Živ? Živ! smo se odločili, saj smo želeli ustvariti slovensko spletno stran, na kateri bi lahko ljudje našli zanesljive informacije, vire pomoči in usmeritve, ko so sami v stiski oz. ko so v stiski njihovi bližnji. Živ? Živ! je spletna postaja, kjer o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov. Želimo, da naša postaja pomaga spregovoriti o samomoru in razbiti mite in tabuje, ki še ostajajo na tem področju.
2. Kakšen pomen ima ime Živ? Živ!?
Spletna stran je predstavljena kot postaja, saj si tudi samomorilno vedenje lahko predstavljamo kot eno od postaj v življenju (naslovna fotografija je prav zato narejena na železniški postaji). Besedna igra v imenu Živ? Živ! nakazuje, da lahko posameznik s postaje najde pot naprej. Tudi za bližnje po samomoru je lahko žalovanje ena od življenjskih postaj. Logotip Živ? Živ! zato spominja na znak za postajo, vendar ima v ozadju tudi simbol markacije. Torej slovenski simbol, ki kaže, da smo na pravi poti.
3. Kako dolgo že delujete?
Kot center delujemo že dobrih 11 let, že pred tem pa smo kot ekipa delovali na tem področju. Za primer, leta 2006 se nam je začela porajati ideja o postaji Živ? Živ!, stan pa smo uspešno vzpostavili leta 2013. Leta 2011 smo na Inštitutu Andrej Marušič (UP IAM) ustanovili Slovenski center za raziskovanje samomora. V spomin na delo pokojnega kolega izr. prof. dr. Andreja Marušiča in z namenom nadaljevanja njegovega dela, so pobudo za ustanovitev samostojne enote znotraj inštituta dali prof. dr. Diego De Leo in skupina nekdanjih sodelavcev dr. Marušiča (med njimi predvsem Vita Poštuvan in Manca Drobne). Center je vključen v evropske in nacionalne projekte s področja preučevanja in preprečevanja samomora.
4. Ali se skozi leta viša povpraševanje po vaši pomoči?
Tako je, skozi leta povpraševanje po naši pomoči narašča. Pa ne zato, ker bi stiske ljudi eksponentno naraščale, temveč zato, ker smo vse bolj prepoznani v okolju in ljudje vedo, na koga se lahko obrnejo in kakšne oblike pomoči lahko nudimo. Stisk posameznikov in želje po pomoči bližnjim je seveda veliko in trudimo se, da naša stran zajame kar se da široko publiko. Mogoče kot zanimivo informacijo, leta 2013 smo imeli letno nekaj več kot 3600 različnih obiskovalcev, v zadnjih letih pa našo spletno stran obišče več kot 66.000 različnih obiskovalcev. Veliko ljudi se na stran tudi vrača, saj imamo letno več kot 157.000 obiskovalcev.
5. Kaj želite doseči s projektom A (se) štekaš?
S projektom A (se) štekaš?!? želimo ozaveščati o problematiki samomora med mladostniki in opolnomočiti mlade za iskanje pomoči in odrasle za nudenje pomoči. Mladostniki so oz. ste, ranljiva skupina in samomor je vsako leto med vodilnimi tremi vzroki za smrt med mladimi. Zato projekt A (se) štekaš?!? naslavlja mladostnike, učitelje, starše in drugo zainteresirano javnost. Zato za slednje izvajamo izobraževanja in predavanja, za mladostnike pa interaktivne delavnice in nagradni natečaj. V delavnicah mladostnikom približamo teme duševnega zdravja, preko vprašalnikov (ki so del delavnic) pa prepoznamo mladostnike s težavami v duševnem zdravju in nanje opozorimo, da lahko dobijo ustrezno pomoč. Ker smo pa žal omejeni, koliko mladostnikov lahko vključimo v delavnice, pa skušamo čim več mladostnikov nasloviti z natečajem. S tem omogočimo, da lahko mladostniki spregovorijo o svoji stiski, hkrati pa to stisko lahko nekdo prepozna in jo naslovi, da mladostnik ne ostane sam.
6. Zakaj ste se odločili za začetek tega projekta?
Za ta projekt smo se odločili, saj smo želeli nasloviti stiske in samomorilno vedenje pri mladostnikih. Projekt se je začel leta 2013, na podlagi mednarodnih projektov SEYLE in WE STAY, predvsem pa zaradi pomanjkanja nacionalnih programov in sistemov podpore ter velikega števila mladostnikov v stiski. Sistemi podpore so se sčasoma vzpostavili in danes jih je neprimerljivo več, kot jih je bilo nekoč, prav tako pa je tudi vse več vratarjev sistema (to so odrasli, ki so v rednem stiku z ranljivimi posamezniki, v tem primeru mladostniki), ki znajo prepoznati stisko in ustrezno ukrepati. Vsi ukrepi, sistemi podpore, projekti na temo duševnega zdravja in izobraževanja različnih služb so se izkazali za koristne, v projekt pa je bilo od leta 2013 preko delavnic vključenih že več kot 2000 mladostnikov.
Hvala za vaše odgovore.
Za več informacij o njih in o njihovem programu, pa si lahko preberete več na njihovi spletni strani: https://zivziv.si/
Če mladostniki potrebujejo pomoč, se lahko vedno obrnejo na npr. Tom telefon ali klepetalnico in pa tudi na svetovalno službo na šoli.
Pripravili: G. G. in L. Š.