Nekega dne se je moški iz velikega mesta preselil v malo mesto in je začel počasi spoznavati nekaj njegovih sosedov. Kmalu je slišal, da je neka cesta v gozdu zakleta, ampak ni verjel v duhove, zato po cesti nikoli ni vprašal. Nekega dne je moški odšel obiskat svojega prijatelja v sosednje mesto. Prijatelja sta pozabila na čas, saj sta se zelo zabavala. Ko je odšel domov, je bila ura že čez polnoč. Tiste noči ni bilo lune, zato je edina svetloba prihajala iz luči njegovega avta. Kmalu je začelo deževati in dež je pomagal pri tem, da moški le s težavo videl na cesto. Čez nekaj trenutkov je na cesti videl žensko. Hitro je pritisnil na zavoro in se komaj ustavil nekaj centimetrov pred njenimi nogami. Po navadi bi moški peljal naprej, ampak ker je bilo zelo pozno in je zelo deževalo, je žensko vprašal, če jo lahko pelje domov. Vsedla se je v avto in si slekla svoj moker pulover. Ko sta se peljala, mu je ženska povedala, kje živi, on pa jo je odpeljal domov. Ko je moški prišel domov, je ugotovil, da je ženska pozabila pulover v njegovem avtu. Ker je bilo že prepozno, se je odločil, da ji bo pulover vrnil naslednje jutro. Naslednje jutro pa se je le odpravil proti hiši neznanke. Ko je prispel, je pozvonil, nato pa je stara ženica odprla vrata. Moški pa ji je dal pulover in rekel: »Včeraj zvečer sem vašo hčerko pripeljal domov in tole je pustila v avtu.« Ženska je začela jokati. »Mojo hčero je pred štiridesetimi leti povozil avto in je zaradi poškodb umrla!« je rekla. »Zgodilo se je pri cesti v gozdu in ona je nosila popolnoma enak pulover.«
