V TEJ RUBRIKI SMO INTERVJUVALI ČLANA ANSAMBLA SMEH ŽIGA RAMŠAKA, KI JE BIL NEKOČ TUDI EDEN IZMED UČENCEV NAŠE ŠOLE OŠ KDK ŠOŠTANJ, ZATO SE PRIPRAVITE, SAJ SE BOSTE OB NJEGOVIH ODGOVORIH POŠTENO NASMEJALI.
1. Vsak vas prepozna po enem izmed članov ansambla Smeh, kako ste se sploh s fanti zbrali in dobili ime ansambel Smeh?
Smehovci smo se skupaj zbrali na eni izmed veselic, kjer smo stali pod odrom, občudovali ansambel in si v mislih želeli, da bi lahko tudi enkrat tako lepo igrali in peli. Začeli smo čisto neobremenjeno zaradi ljubezni do glasbe in petja. Zbirali smo se na vajah, kjer smo vadili, se učili novih pesmi in se predvsem družili. Izbira imena je bila ena prvih “težjih” nalog, ki smo si jih zadali po tem, ko so se začeli naši prvi nastopi v javnosti. Imeli smo veliko idej za različna imena, ki pa se nam nekako niso zdela najboljša oziroma se v njih nismo videli. Ideja o imenu “Ansambel SMEH” nam od začetka sploh ni bila všeč. Za odrom smo sicer bili Smeh - polni smeha in veselja, na odru pa smo se v tistem času držali bolj čudno, saj je vsak živčno razmišljal o prijemih in zapetih tonih, zato bi se ozirajoč na naše obraze na odru prej lahko imenovali ansambel Murka kot Smeh, hahahaha. Na koncu smo zaradi svoje dobre volje in predvsem zato, ker nismo našli česa pametnejšega, odločili, da bomo pa vendarle SMEHOVCI in za to odločitev smo še danes veseli.
2. Glede na to, da imate kar velik nabor pesmi, katera pa je vaša najljubša in zakaj?
Vsaka naša skladba ima posebno zgodbo in vse so nam ljube. Verjetno bi vsi štirje smehovci na to vprašanje odgovorili različno, meni osebno je najljubša skladba z naslovom “Le ti”, ker je bila napisana za moje dekle, ki sem jo s predstavitvijo pesmi skupaj s fanti presenetil na njen rojstni dan. Poleg tega pa se v skladbi očitno vidi ogromno zaljubljenih parov, saj je ena najbolj zaželenih slovenskih skladb na porokah.
Pridajam povezavo do pesmi Le ti: https://www.youtube.com/watch?v=5nVcLiK_jPU&list=RD5nVcLiK_jPU&start_radio=1
3. Vse vaše pesmi temelijo na ljubezni, ste smehovci radi zaljubljeni?
Seveda smo radi zaljubljeni, kdo pa ni? Haha.
4. Kot je znano ste hodili na našo šolo OŠ KDK ŠOŠTANJ. Kateri je bil vaš najljubši predmet in katerega/-o učitelja/ico se najbolj spomnite in vam je bil/a najbolj všeč?
Res je, z veseljem se spominjam brezskrbnih let, ki sem jih preživel na OŠ KDK ŠOŠTANJ, čeprav se nam to obdobje takrat ni zdelo tako brezskrbno in lahko kot danes (hahah). Kot večini fantov mi je bila seveda najljubša športna vzgoja, takoj za tem pa malica, smo včasih radi rekli. Spomnim se ogromno učiteljic in učiteljev iz osnovne šole in na vse imam lepe spomine. Z nekaterimi sem se imel priložnost srečati tudi na naših nastopih, kjer sem imel kot eden redkih učencev to možnost, da so sedaj učiteljice in učitelji plesali tako, kot sem jaz igral in ne obratno (hahaha). Kot sem že omenil, imam na vse učiteljice in učitelje lepe spomine, najbolj zapomnil pa sem si svojo razredničarko na predmetni stopnji go. Jožico Andrejc. Ona nas je izmed vseh učiteljev najbolj vzela za svoje, nas (predvsem fante) krotila skozi najstniška leta in nam bila v vsakem trenutku v pomoč in podporo, za kar jo bom vedno iskreno spoštoval.
5. Se mogoče spomnite kakšen uspeh ste dosegali v osnovni šoli in kateri predmet vam je šel odlično od rok ter pri katerem predmetu ste imeli težave?
Čeprav mogoče ne izgleda, lahko ponosno povem, da sem bil v osnovni šoli zlati odličnjak (ne vem, če se danes temu sploh še tako reče (hahaha). Mislim, da ni bilo predmeta, ki bi mi delal kakšne posebne preglavice, najbolj pa so mi ležali predmeti: matematika, slovenščina, angleščina in seveda športna vzgoja.
6. Kdo je vaš vzornik ali mogoče vzornica? Zakaj?
V življenju sta moja vzornika zagotovo moja starša, katerima se lahko zahvalim za vse, kar sem danes postal. Omogočila sta mi lepo otroštvo, me podpirala pri glasbi, športih, šolanju in me vzgojila v poštenega in delavnega človeka. V glasbi sem imel na začetku poti ogromno vzornikov, ki so se skozi leta tudi menjali. Trenutno nimam nekega vzornika, po katerem bi se zgledoval, cenim pa vse, ki se s tem ukvarjajo, saj se dobro zavedam, koliko truda, odrekanj in vaj je potrebno, da lahko ljudem ponudiš dobro glasbo.
7. Največja anekdota, ki se jo spomnite iz nastopov?
Teh se je v 10-ih letih našega nastopanja nabralo kar nekaj. Ena tistih, v katerih sem sam najbolj “nastradal”, se je zgodila v Mariboru, ko smo se šli fantje pred nastopom okrepčat v bližnjo picerijo. Tam sem si v trenutku, ko sem prvič zarezal v pico pred sabo, cel krožnik zvrnil po hlačah. Tisti dan sem se po nastopu tudi domov peljal v narodni noši, s fanti pa se tej prigodi še danes nasmejimo.
8. Če smo pa že ravno pri anekdotah in šoli imate kakšno anekdoto tudi iz šolskih klopi pa naj bo dobra ali slaba?
Že v osnovni šoli sem bil bolj živahne sorte, tako da tudi tukaj anekdot ni manjkalo. Spomnim se, da mi je sošolec nekega dne, ko smo se odpravljali domov, vzel čevelj iz omarice in mi ga zmočil pod umivalnikom v kopalnici (ti štosi so se nam takrat zdeli strašno zanimiv). Ko sem to videl, sem ga začel loviti in ko sva pritekla že izven šole, sem ta moker čevelj vrgel za njim v želji, da ga zadanem v glavo. Na žalost pa sem namesto njegove glave zadel eno izmed učiteljic, ki je po isti poti odhajala domov. No, takrat sem dobil svoj prvi pisni opomin.
9. Kdo vam piše besedila in melodije?
Besedila in melodije za naše pesmi v večini pišem jaz, pri aranžmaju skladb pa sodelujemo vsi štirje smehovci. Pri nekaterih skladbah sodelujemo tudi z drugimi avtoji in glasbeniki, kot so Martin Juhart (Poskočni muzikanti), Blaž in Rok Švab (Modrijani), Blaž Planinšek in drugi.
10. Kakšni so vaši spomini na valeto?
Uff, kje je že to … Bilo je zelo lepo, čustveno in razburljivo. Vedeli smo, da se podajamo v neko novo obdobje, za katerega smo bili zelo veseli in navdušeni, po drugi strani pa žalostni, ker smo za seboj puščali ogromno lepih osnovnošolskih zgodb. Spomnim se, da smo tistega večera s sošolci praznovali v manjšem parku v Šoštanju, kjer smo med drugim tudi bežali pred policijo, ki nas je prišla pomirit zaradi preglasne glasbe in vpitja.
11. Kaj bi bili, če ne bi bili glasbenik?
Po pravici povedano …, nimam pojma. Poleg igranja v ansamblu, poučujem še diatonično harmoniko in hodim v redno službo, kjer se ukvarjam z upravljanjem in posredovanjem nepremičnin. Verjetno bi to počel tudi, če ne bi bil glasbenik ali pa tudi ne. Ne vem, kaj bi bilo, če bi bilo, sem pa vesel, da sem tukaj, kjer sem.
12. Pa se ustavimo še malo pri sedanjosti, kako se glasbeniki soočate z ukrepi, ki so dandanes neizbežni?
K sreči imamo vsi člani ansambla Smeh redne službe in nismo odvisni samo od igranja in nastopov. Stanje žal je takšno, kot je, in s tem smo se tudi mi morali sprijazniti. Vsi pogrešamo odre, večje veselice in vse ljudi okoli sebe, nam je pa to obdobje prineslo tudi marsikaj dobrega. Ker smo bili pred obdobjem korone vse vikende zdoma, se lahko sedaj malo bolj posvetimo družinam, urejanju domov itd. Kar pa tudi sploh ni slabo ;). 13. Kaj bi predlagali tistim, ki bi radi stopili v glasbene vode, pa jih je mogoče strah ali pa k temu ne znajo pristopiti?
V glasbi ni pravega recepta za uspeh. Pomembno je predvsem, da to počneš z veseljem in ljubeznijo, če imaš to, bo vse ostalo prišlo samo od sebe. Aja, pa skoraj bi pozabil, rabiš še kanček talenta in veliiiiko vaje …, potem pa bo, zato kar pogumno!
Gospodu Žigu se zahvaljujem za vse odgovore njemu in vsem smehovcem pa želimo, da bi se čimprej lahko vrnili na glasbene odre in nam zapeli svoje tako priljubljene slovenske ljubezenske pesmi. Srečno smehovci in naj tudi vas spremlja še naprej obilo smeha in dobre volje!
Pripravila: M. K.