Pisalo se je leto 1965, ko so se taborniki odpravili na desetdnevno taborjenje. Lucija je takrat ravno dopolnila sedem let in se ga je zelo veselila, saj se je takrat udeležila svojega prvega taborjenja. Tam je spoznala punco z imenom Ela, s katero se je takoj spoprijateljila. Taborjenje je potekalo zelo zabavno in zanimivo, zato skoraj nista imeli časa za druženje in sta se vedno pogovarjali samo v njunem šotoru. Odkrili sta, da si skupaj delita veliko interesov, med drugimi tudi zanimanje o duhovih. Lucija še nikoli ni gledala strašljivih filmov, zato jo je zelo zanimal tudi svet duhov in strašljivih reči, ker pa je njena prijateljica Ela vedela veliko o tem, je Lucijo s strašljivimi neresničnimi zgodbami poskusila prestrašiti, a Luciji ni bilo mar. Sedmega dne pa so po večerji zakurili kres. Punci sta se imeli zares lepo. Po kresu pa sta vodnici Eva in Tinkara določili, da si mora njuna skupina tabornikov umiti zobe. Ela in Lucija sta pohiteli proti stranišču, da si jih umijeta. Ko je eden iz skupine začel trikrat ponavljati Bloody Mary, Bloody Mary, Bloody Mary. To je bil zelo znan duh, ki so ga otroci v tistih časih zelo radi klicali. Ela in Lucija sta hitro hiteli iz stranišča, saj sta se punci zares bali duhov, velikokrat pa sta se zaradi tega tudi zafrkavali. Hitro sta odhiteli v svoj šotor, ko sta nenadoma začutili čudno prisotnost nekakšne sile. Zelo težko sta zaspali, ko pa sta se zbudili, sta zagledali visoko podobo z belo spalno srajco, ki je bila polna krvi. Podoba je kmalu izginila in punci sta kmalu zaslišali temačen krik. Izstopili sta iz šotora in zagledali, da ni nikogar nikjer. Ker se punci v šotoru nista počutili varno, sta hitro odšli na stranišče. Ko sta vstopili, so se vrata hitro zaprla in luči so začele hitro utripati. Kmalu sta slišali mračen glas, ki je s hrapavim glasom govoril nekaj v jeziku, ki ga nista poznali. Luči so ugasnile in glas je utihnil. V ogledalu sta zagledali visoko temno podobo, ki sta jo videli že zjutraj. Ko sta že mislili pobegniti, jima je podoba z mračnim glasom rekla: “Naredili sta napako in zato bosta plačali!” Ogledalo se je kmalu razpočilo in podoba je izstopila iz ogledala, punci pa sta se v tistem trenutku prebudili in ugotovili, da so bile to samo sanje. Tako Bloddy Mary še vedno čaka, da bi jo nekdo poklical in bi to izkušnjo izkusil tudi sam.
Pripravila: G. G.