Karel Destovnik s partizanskim imenom Kajuh je bil slovenski pesnik, narodni heroj in prevajalec. Dejaven je bil na kulturnem in političnem področju.
Rodil se je 13. 12. 1922 v premožni šoštanjski meščanski družini. Njegova mama je bila Marija Vasle, oče Jože Destovnik, brat pa Joži. Marija se je po kratkem času spet preselila na Vasletov dom v Hotel Jugoslavija, kjer je materi pomagala v restavraciji, medtem ko je bil Jože še dve leti zaposlen v Woschnaggovi tovarni usnja. V hotelu sta kavarno spremenila in želela odpreti kino.
Karel je v osnovni šoli končal pet razredov, potem pa se je vpisal na celjsko gimnazijo. Peti razred gimnazije je ponavljal. Leta 1938 je začel objavljati v Mladem Prekmurcu, Srednješolcu, Novom Srednješkolcu, Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Slovenski mladini, Sodobnosti, Naši ženi, itd. … Svoje delo je skrival pod lažnimi imeni, kot so Drago Jeran, Peter Kalin, Kajuhov Tonč, Matevž Pečnik, Jernej Puntar … Njegova prva ljubezen je bila Marija Medved, iz katere je črpal navdih za svoje pesmi.
Konec šestega razreda gimnazije so ga leta 1940 zaradi pisma s prepovedano vsebino izključili iz šole in posledično se je vpisal na mariborsko gimnazijo, kjer je šesti razred tudi končal. V sedmem razredu je opravil le prvo polletje, saj je takrat nastopila vojna.
20. januarja leta 1941 je bil poslan v taborišče v Medjurećje pri Ivanjici v Srbijo, kjer je bilo zbranih veliko Slovencev, Bosancev in Makedoncev. Tam je preživel dobra dva tedna.
Ob napadu na Jugoslavijo 6. 4. 1941 se je s skupino vrstnikov podal v Zasavsko hribovje, da bi se priključil uporu jugoslovanske vojske. Skupina je bila v policijski akciji razbita, zato se je Kajuh s poškodbami vrnil v Šoštanj, kjer se je skril. 28. aprila so ga gestapovci aretirali in odpeljali v zapore v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, po nekaj dneh pa so ga izpustili.
Preselil se je v Ljubljano, kjer je na silvestrovanju konec leta 1941 spoznal svojo veliko ljubezen Silvo Ponikvar. V zapor, kamor je Silvo strpal italijanski okupator, ji je pošiljal pisma.
Ljubljana je za Kajuha postala prenevarna, zato je avgusta leta 1943 odšel v partizane na Dolenjsko in v Posavje. Bil je vodja kulturniške skupine XIV. divizije.
18. novembra 1943 je v osemintridesetih izvodih izšla njegova prva pesniška zbirka. V njej je bilo sedemindvajset pesmi, ki jih je po nareku natipkala plesalka Marta Paulin - Brina.
V začetku januarja je bila XIV. divizija poslana iz Suhe krajine na Štajersko z namenom, da bi osvojili nova ozemlja. 22. 2. 1944 so se člani utrujeni nastanili na Žlebnikovi domačiji v Zavodnjah. Tam jih je napadla večja skupina nemških vojakov, med mnogimi je padel tudi Kajuh. Julija 1953 je bil kot edini slovenski kulturnik razglašen za narodnega heroja.
Pripravila : G. G.