Jurjevanje je slovenski folklorni običaj znan predvsem v Beli krajini. Zanimivost je, da ga praznujejo tudi drugod po svetu na primer v Srbiji. Praznujemo ga 23. in 24. aprila.
Zeleni Jurij je mitološki junak, ki prinaša pomlad, srečo, z obredom pa oznanjamo rast in začetek novega življenjskega kroga
V Sloveniji je jurjevo praznovano z obredom, ki ga imenujemo jurjevanje.
Poznamo črnomeljsko in pastirsko jurjevanje.
Pri črnomeljskem se je na jurjevo nedeljo mladina zbrala na Gričku, kjer so enega izmed mladeničev našemili v Zelenega Jurija. Dekleta so s pisanimi trakovi in rožami okrasila mlado brezo. Skupina deklet in mladeničev se je nato odpravila v mesto. Sprevod se je začel z mladeniči, ki so piskali in trobili in s tem odganjali zle sile, ki bi preprečile prihod pomladi. Sledili so jim fantje, ki so nosili okrašeno drevo - mlaj, za katerim je stopal Zeleni Jurij, za njim pa dekleta. Meščani so sprevod navdušeno pričakali, nato pa so ga skupaj zaključili tako, da so juraši odpeljali Zelenega Jurija do mosta pod cerkvico Sv. Duha, kjer so vrgli zeleni koš v reko Dobličico.
Pastirsko jurjevanje je druga različica jurjevanja, ki je po drugi svetovni vojni zamrla. Na jurjevo so se zbrali vaški pastirji, ki so enega izmed pastirjev oblekli v Zelenega Jurija, v roke so mu dali majhno, ozelenelo drevo, nato pa so hodili od hiše do hiše. Gospodinje hiš so pastirje obdarovale z jajci ali denarjem, od Zelenega Jurija pa so vzele vejico, ki so jo zataknile za streho. Ljudje so verjeli, da bodo zato kokoši pridno nesle jajca. Kadar gospodinja ni obdarila Zelenega Jurija, so njegovi spremljevalci vejico odtrgali kar sami, vrgli pa so jo preko strehe hiše, da kokoši nikoli več ne bi nesle jajc.
Pripravila: G. G.