Med Ukrajino in Rusijo se že več kot en mesec bije trda borba za ozemlje. Med vojno je umrlo že veliko ljudi, nekaterim pa je še pravi čas uspelo ubežati nevarnosti. Veliko ljudi, predvsem so to ženske z otroki (možje so morali ostati doma in braniti domovino), je zbežalo v sosednje države Ukrajine. Iz Ukrajine je zbežalo že kar 3,7 milijonov prebivalstva, največ, kar 1,7 milijona, pa jih je prebežalo na Poljsko.
Tudi Slovenija je nudila pomoč Ukrajini. Humanitarne organizacije, kot sta Karitas in Rdeči križ, organizirajo dobrodelne akcije, na katere so se Slovenci dobro odzvali. Humanitarna akcija je potekala tudi na naši šoli, v mesecu marcu.
Tukaj pa se začne zgodba 16-letnega Ukrajinca, ki je skupaj s svojo 12-letno sestro zbežal iz Ukrajine v Slovenijo k svoji teti. To njegovo zgodbo mi je povedal moj dedi.
Srečala sta se v gozdu, ko je moj dedi sekal drevesa in jih spravljal na traktor. Opazil je, da je iz gozda prišel sosedov pes. Psa je poznal, dečka, ki ga je sprehajal, pa ne. Dedi ga je seveda pozdravil, ampak deček je bil kar tiho. Nato pa je iz žepa vzel telefon in preko prevajalnika razložil, da je Ukrajinec, ki je prišel v Slovenijo k teti. Njegova starša pa sta ostala v Ukrajini. S starši se sliši vsak dan po telefonu, če je to le mogoče. Fant je izjemno prijazen in dobrosrčen. Skrbi ga za svoja starša in kako se bo sedaj šolal, ko je prišel v novo okolje. Povedal je tudi, da je bila pot v Slovenijo naporna in da je bilo grozno gledati posledice vojne. Pravi, da so ga ljudje v občini, kjer živi s svojo teto, lepo sprejeli. Počasi se je začel učiti slovenščino.
Po koncu pogovora je dedija fant vljudno pozdravil in sta odšla vsak svojo pot.
Pripravila: P. R.